RUDOLF PASSIAN (1924–2018)

Življenjska zgodba Rudolfa Passiana je bila tesno prepletena z Adelminim delom in prežeta z vrednotami njenega nauka. Ko je leta 1948 padel v rusko ujetništvo in bil po nedolžnem obsojen na 25 let zapora, ga je izkušnja vojne in ujetništva spodbudila k razmišljanju o temeljnih življenjskih vprašanjih: od kod prihajamo, kam gremo, kaj je bistvo življenja in smrti? Pri soočenju s temi vprašanji mu je bila v glavno oporo prav Adelmina knjiga Duh, sila, snov, ki mu je po srečnem naključju prišla v roke.

Svojemu sojetniku je takrat rekel: »Če Bog resnično obstaja, mora vedeti, da sem obsojen po krivici.« Le dva dni pozneje – pisalo se je leto 1955 – je bil izpuščen iz zapora. Ti dogodki so ga vzpodbudili, da se je po vrnitvi iz ujetništva začel ukvarjati s parapsihološkimi raziskavami in humanitarnim delom. Kljub svoji invalidnosti, ki je bila posledica vojne in zaradi katere je bil preostanek življenja priklenjen na voziček, je veliko potoval po svetu ter raziskoval šamanske tradicije in alternativne metode zdravljenja. Na osnovi tako pridobljenih (spo)znanj je nastala tudi njegova največja knjižna uspešnica PSI Abenteuer.

Da Adelmina knjiga Duh, sila, snov, ki mu je pomagala v najtežjih trenutkih ujetništva, ne bi zapadla v pozabo, je podprl objavo novih ponatisov nemškega izvirnika in k njim prispeval tudi obširne spremne besede. Oboje je bilo še pred nekaj leti prosto dostopno tudi na spletu, kjer je do izvirnika Adelmine knjige prišel tudi dr. Jan Ciglenečki. Passianovo vse-življenjsko prizadevanje za širjenje Adelminega nauka je tako posredno vplivalo tudi na nastanek slovenskega prevoda knjige Duh, sila, snov.

Pri svojih 88 letih se je Passian, ki je živel v Švici, z veseljem odzval na vabilo in se udeležil simpozija o življenju in delu Adelme von Vay, ki je pozimi 2012 potekal v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Žički kartuziji. Ob tej priložnosti je imel dve plenarni predavanji, ganljiv pa je bil tudi njegov obisk Adelminega groba na pokopališču v Slovenskih Konjicah. Spomladi 2018, ravno med obiskom Budimpešte, smo izvedeli novico o njegovi smrti. Prenovljeno izdajo slovenske izdaje Duh, sila, snov smo zato z veliko hvaležnostjo posvetili njemu.

Članka Rudolfa Passiana: ZA VSAK JAZ EN TI in SPOSOBNOSTI V IN IZVEN TRANSA.

Rudolf Passian je poskrbel tudi za prisotnost Adelminega dela na spletu, ki je dostopno na spletnih straneh CHRISTENTUM UND SPIRITUALISMUS – z obširnim PREDGOVOROM – in knjigo DUH, SILA, SNOV.

Ko je leta 2014 gospod Rudolf Passian dopolnil 90 let, je novinarka časopisa Neue Luzerner Zeitung, Luca Wolf, opravila z njim intervju, z naslovom »Krieg und Straflager – er hat überlebt« (Vojna in kazensko taborišče – preživel je) v katerem je pojasnil, kaj se je z njim dogajalo v otroštvu in predvsem med drugo svetovno vojno. Oglejmo si nekatere poudarke iz tega intervjuja.

Rudolf Passian se je rodil v obrtniški družini sudetskih Nemcev na Češkem. Že njegovo rojstvo mu je prineslo prvo tragedijo, saj mu je ob porodu umrla mama, družina pa se je nato otepala s hudo revščino. Leta 1938 je prišlo do priključitve Sudetov k Tretjemu rajhu in štirinajstletni Rudolf se je moral priključiti Hitlerjevi mladini in opravljati delo v okviru Reichsarbeitsdienst (delovna služba), ki je bi neke vrste priprava na služenje vojaškega roka. Leta 1941 so ga nato poklicali v vojsko, tri leta pozneje pa je bila nato njegova enota premeščena v Normandijo, kjer so se prav tedaj z močnim obstreljevanjem na izkrcanje začeli pripravljati zavezniki. Že na samem začetku ga je zadela granata in mu raztrgala levo stran telesa. Ure in ure je ležal v svoji krvi in kričal na pomoč ter skoraj umrl. Ko je zdravniška pomoč le prišla, mu je uspelo doseči, da mu roke niso odrezali, medtem ko mu noge niso mogli rešiti. Prepeljali so ga nazaj domov, kjer je dobil protezo in ob izkrivljeni nemški propagandi dočakal konec. Sledila je streznitev glede nacistične politike in koncentracijskih taborišč ter deportacija treh in pol milijonov Nemcev  iz na novoustanovljene češke države. Njegova družina (oče se je namreč ponovno poročil) je končala v coni pod sovjetsko upravo. Leta 1948 so ga aretirali in ga obtožili vohunjenja za Američane in protisovjetske propagande. Zaprli so ga za več tednov in ga stradali, nato pa obsodili na 25 let zapora, zato ker so pri njem našli listič s šalo o Leninu. Odpeljali so ga v zapor Bautzen v vzhodni Saški, kamor so nacisti med vojno zapirali politične zapornike, sedaj pa so okupacijske sile vanj zapirale naciste in pripadnike Hitlerjeve mladine, od katerih jih je preživela le tretjina.

Invalidi so bili nastanjeni v taborišču izven stavb zapora. Od tod so zaporniki skušali pobegniti s kopanjem rova pod bodečo žico, vendar so jih ujeli in zaprli v samice, kjer je Rudolf hudo zbolel. To se je dogajalo leta 1955, po sedmih letih zapora. Potožil je prijatelju: »Če Bog obstaja, mora videti, kako mi je!« In dva dni kasneje so ga bolnega, skoraj mrtvega, izpustili, ker je za njegovo pomilostitev zaprosila njegova mačeha. Počutil se je kot v pravljici. Pobegnil je v Zahodno Nemčijo, se poročil in začel intenzivno ukvarjati s parapsihologijo, raziskovanjem obsmrtnih stanj, spiritizmom in preučevanjem kirurških posegov v transu, k čemur ga je gnalo pogosto soočanje s smrtjo.

Veliko je bral in potoval po svetu, srečeval dobre in slabe zdravilce, dokumentiral nadnaravne dogodke in vodil seminarje v Nemčiji in v Švici. Zaradi zdravstvenih težav s prostato, ledvičnimi kamni in hernijo, se je večkrat izpostavil kirurškim posegom oseb, ki niso imele medicinske izobrazbe in so delovale v transu, v katerem naj bi preko njih delovala neka druga, izkušena oseba.

Vse to ga je pripeljalo do prepričanja, da smrt ni konec življenja, ampak samo opustitev fizičnega telesa in nadaljevanje življenja brez njega. Po smrti svoje žene, je srečal Evelyne, ki je postala njegova druga žena, s katero preživlja stara leta in uživa v njeni naklonjenosti.

Že leta 2008 pa je intervju z g. Rudolfom Passianom posnel norveški raziskovalec Dr. Bernt Högsdal, ki se je, tako kot g. Passian udeležil mednarodnega simpozija o življenju in delu Adelme von Vay leta 2012 v Ljubljani in Slovenskih Konjicah. Dr. Bernt Högsdal se je rodil leta 1944 v Fredrikstadu na Norveškem. Študiral vesoljsko inženirstvo in poslovno administracijo v Angliji ter leta 1974 doktoriral na univerzi v Bonnu. Od leta 1998 je častni profesor modelov poslovnih simulacij in vodenja projektov na Univerzi uporabnih znanosti Nürtingenu. Že od mladih nog pa so ga zanimala tudi temeljna življenjska vprašanja. Prebral je na stotine knjig s področja religije, filozofije, naravoslovja, mitologije, misticizma in razodetij iz duhovnega sveta ter leta 2003 izdal knjigo Wo ist die Oma jetzt? (Kje je sedaj babica), ki preko pripovedi dejansko predstavlja učbenik o izvoru in usodi življenja.

Dr. Bernt Högsdal je posnel intervju z g. Passianom zato, ker je želel za zgodovino ohraniti spomin na njegovo življenjsko delo. Posnel ga je 14. oktobra leta 2008 v mestu Horw pri Luzernu v Švici, vprašanja pa je g. Passianu postavljala ga. Irmtraut Albert.

1. Woher kam die Triebfeder für ihre Arbeit? – Gospod Passian, kaj vas je motiviralo pri delu?
2. Wo und wie haben Sie Prof. Oberth kennen gelernt? – Kako in kje ste spoznali profesorja Obertha?
3. Ihre Reise nach Sudamerika Indien Phillipinen – Vaša potovanja v Južno Ameriko, Indijo in na Filipine
4. Wo sehen Sie noch große Herausforderungen in der Parapsychologie? – Kje še vedno vidite največje izzive v parapsihologiji?
5. Welche Bücher welche Literatur waren für Ihren spirituellen Weg ausschlaggebend? – Katere knjige in literatura so bile odločilne na vaši duhovni poti?
6. Die Zeitschrift »Wegbegleiter«: Was war die Anfangsidee und wie hat sie sich entwickelt? – Revija »Spremljevalec«: kaj je bila prvotna zamisel?
7. Welche Menschen prägten Ihren spirituellen Weg? – Kateri ljudje so bili za vas odločilni na vaši duhovni poti?
8. Was werden Sie im Jenseits anfangen? Welches sind die wichtigsten Fragen, auf die Sie gerne Antwort hätten? Mit wem würden Sie gerne zusammenkommen? – Kaj boste počeli v posmrtnem življenju? Katera so najpomembnejša vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore? S kom se želite srečati?
9. Welchen Rat würden Sie spirituell Suchenden geben? Wie sollten sie vorgehen? – Kaj bi svetovali duhovnim iskalcem? Kako naj postopajo?
10. Wie kann ein Mensch feststellen ob er auf dem richtigen Weg ist? – Kako lahko človek ugotovi, ali je na pravi poti?
11. Welches sind für Sie unverrückbare spirituelle Erkenntnisse? – Katera duhovna spoznanja so za vas nespremenljiva?
12. Welche Empfehlungen für ein sinnerfülltes Leben würden Sie geben? – Kaj priporočate za ustvarjanje smisla v življenju?
13. Über 50 Jahre parapsychologische Forschung: Was waren Ihre Haupterkenntnisse haben Sie gewonnen? – Več kot 50 let parapsiholoških raziskav: katere so vaše glavne ugotovitve
14. Was muss ein Wegbegleiter an Erfahrungen und Wissen mitbringen? – Kakšne izkušnje in znanje mora imeti »spremljevalec«?
15. Was heißt für Sie Spiritualismus? – Kaj vam pomeni spiritualizem?
16. Wenn jemand sagt, Ich kann nicht glauben dass Gott mich liebt was antwortet man dann? – Če nekdo reče, »Ne morem verjeti, da me Bog ljubi,« kaj mu odgovorimo?
17. Welche Anliegen wurden an Sie herangetragen? – S kakšnimi vprašanji so se ljudje obračali na vas?
18. Hätten Sie sich für Parapsychologie interessiert wenn Sie ein normales Leben gehabt hätten? – Ali bi vas parapsihologija zanimala, če bi živeli običajno življenje?
19. Wie weckt man bei Menschen das Interesse für spirituelle Themen? – Kako v ljudeh zbuditi zanimanje za duhovne teme?
20. Wie kann man Ehepartner erreichen welche die spirituellen Interessen nicht teilen? – Kako lahko dosežemo zakonce, ki jih spiritualizem ne zanima?
21. Können Sie uns etwas über das Kinderhilfswerk Blumenau erzählen? – Kaj nam lahko poveste o organizaciji za pomoč otrokom »Blumenau«?

Posnetki intervjuja so opremljeni s slovenskimi podnapisi, ki jih je pripravila mag. Barbara Lečnik; gradivo pa je priskrbel g. Uwe Schuster.