Na valovih duha

Recenzija dr. Nene Židov

Na baronico Adelmo von Vay (1845-1925) sem prvič naletela ob raziskovanju delovanja duhovnika Jurija Humarja (1819-1890), t.i. čudodelnika s Primskovega, in ob raziskovanju zgodovine homeopatije na Slovenskem. Profesor Pavle Lokovšek je leta 1932 v časopisu Slovenec v treh nadaljevanjih priobčil prispevke o Juriju Humarju. V drugem in tretjem nadaljevanju je objavil tri pisma, ki jih je Humar konec leta 1879 in na začetku leta 1880 poslal Adelmi von Vay in v njih razložil svoje načine zdravljenja in nenavadne sposobnosti. Pisma, ki  jih je Adelma objavila tudi v svojih spominih, kažejo, da sta imela s  Humarjem veliko skupnega.

Leta 2012 sem se udeležila mednarodnega simpozija o življenju in delu Adelme Vay, ki je v organizaciji Inštituta za preučevanje krščanskega izročila in Občine Slovenske Konjice potekal v Ljubljani in Slovenskih Konjicah. Ob tej priliki sem se prvič srečala z raziskovalci Adelme in z njimi vzpostavila trajnejše stike – postali smo »Adelmovci«. Povezoval nas je skupni cilj – raziskovanje različnih področij življenja in delovanja Adelme Vay. Sama sem se osredotočila predvsem na njeno zdravljenje s pomočjo homeopatije in magnetizma, pri čemer sem se naslanjala na različne pisne vire, med katerimi so bili tako njeni zapisi kot zapisi o njej. Med drugim sem pregledala zapise v časnikih in časopisih, ki so na območju Slovenije izhajali v času njenega bivanja v Slovenskih Konjicah (1867-1925). Omembe Adelme in njenega moža sem našla npr. v  Cillier Zeitung in Deutsche Wacht, ki sta izhajala v Celju, ter Slovenskem gospodarju in Marburger Zeitung, ki sta izhajala v Mariboru. Najpogosteje se  z možem pojavlja v povezavi z njuno dobrodelnostjo, redkeje poročajo o izidih Adelminih knjig. Pogledi na Adelmo so bili za časa njenega življenja zaradi njenih nenavadnih sposobnosti in pripadnosti spiritističnemu gibanju tudi negativni. Tak primer je bil npr. duhovnik Ivan Janežič, ki je leta 1889 v reviji Dom in svet zapisal, da je “prenapeta in naduta spiritistovka”.

Za potrebe knjige Na valovih duha: Adelma von Vay in Caroline Corner: Moj obisk Štajerske sta avtorja več kot deset let zbirala številne vire, povezane z Adelmo Vay – tako tiste, ki jih je podpisala sama kot tudi zapise raznih avtorjev o njej in njenih delih. Gre za nekakšno sintezo njunih dosedanjih raziskav. Knjiga  »stopa po poteh« Adelme Vay od njenega rojstva do leta 1880. Poudarek je seveda na njenem delovanju v okviru spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi in Ameriki, vključno z njegovimi društvi, društvenimi časopisi in odmevnimi publikacijami. Bralca seznanja s težavami in nesoglasji med pripadniki gibanja, kot je npr. vprašanje priznavanja zakona reinkarnacije, ter načini dokazovanja obstoja duhovnega sveta in entitet, ki komunicirajo preko medijev.

Zbrani viri dokazujejo, da je bila Adelma Vay v svojem času ena od osrednjih osebnosti, povezanih s spiritizmom oziroma spiritualizmom in z nastankom in razvojem t.i. »novodobnih duhovnih gibanj«, ki jim danes marsikdo pripisuje mlajši izvor. Dopisovala si je z vodilnimi osebami iz spirit(ual)ističnega gibanja v Evropi  in Ameriki. Številni pripadniki spirit(ual)izma so jo obiskali tudi na njenem domu v Slovenskih Konjicah. O njej in njenih knjigah so pisali v spirit(ual)ističnih časopisih, objavljali pa so tudi njene prispevke, povezane z njenimi izkušnjami in pogledi na spiritizem.

V knjigi je predstavljen tudi nastanek Teozofskega društva leta 1875 v Ameriki, ki je nastalo kot posledica zlorab in kot odpor proti plačanim ameriškim in angleškim medijem. Glavni gonilni sili tega društva sta bila Helena Petrovna Blavatsky in Henry Steel Olcott. Leta 1877 je Blavatsky izdala knjigo Isis Unveiled (Odstrto Izido), ki predstavlja mejnik v zgodovini ezoterizma. V knjigi omenja tudi Adelmo von Vay. Adelma in njen mož Odon sta se včlanila v Teozofsko društvo leta 1877, Odon je bil tudi član Generalnega sveta društva. Bila sta naročnika na revijo The Theosophist. Teozofsko društvo je leta 1879 svoj sedež preselilo iz Združenih držav v Indijo, od koder je ustanavljalo svoje veje po celem svetu in razvilo ter odločilno pripomoglo k poznavanju tega, čemur pravimo sodobna teozofija.

Knjiga se zaključi s prevodom knjižice angleške spiritualistke Carolin Corner My visit to Styria (Moj obisk Štajerske), ki je izšla v Londonu leta 1882. Povezava med Adelmo in Carolin sega v leto 1877, ko sta šla zakonca Vay na potovanje na Nizozemsko, Anglijo in Irsko, kjer sta se srečala s številnimi pripadniki spiritualizma; z nekaterimi od njih sta si že pred tem dopisovala. V Londonu sta se med drugim srečala tudi z družino Corner, katere hči Caroline je kasneje postala prijateljica in učenka Adelme Vay. Corner je knjigo izdala leto po tem, ko je obiskala zakonca Vay v Slovenskih Konjicah.

Knjiga  Na valovih duha: Adelma  von Vay in Caroline Corner: Moj obisk Štajerske predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja spiritističnega gibanja v Evropi in Ameriki v 19. stoletju in vloge v Slovenskih Konjicah živeče baronice Adelme Vay. Knjiga bo nedvomno prispevala k njeni prepoznavnosti v slovenskem prostoru in bo zanimivo branje za vse tiste, ki jih zanima duhovnost. Na koncu besedila dodane opombe pa omogočajo bralkam in bralcem, da poiščejo in tudi sami pregledajo številne vire, na katerih temelji knjiga. Z zanimanjem bomo sledili tudi izdaji drugega dela knjige, ki bo predstavila življenje in delovanje Adelme Vay ter njeno povezanost s Carolin Corner po letu 1881.