Kaj je zahodni ezotericizem?

Poleg grške racionalnosti in svetopisemskega verovanja v prejeto božansko razodetje, akademsko izobraževanje vse bolj prepoznava obstoj in zgodovinski pomen tretjega elementa v zahodni kulturi. Ta tretji element – »ezotericizem« – je povezan s človekovo izkušnjo notranjega razsvetljenja, oziroma prepoznanjem človekovega resničnega jaza, ki je v stiku s celotnim bivanjem, obstojem.

Človek, ki najbolj pomembno prispeval k nenehnemu znanstvenemu prizadevanju za priznanje ezotericizma kot legitimnega in plodnega področja akademskega raziskovanja, je Antoine Faivre. Nahaja se na čelu tega, kar je bila več kot tri desetletja edina katedra na svetu, izrecno posvečena zahodni ezoterični tradiciji.

Leta 1965 je bila namreč na oddelku za verske študije Ecole Practique des Hautes Etudes na Sorboni ustanovljena Katedra za krščanski ezotericizem. Ko je leta 1979 katedro prevzel Faivre, se je ta preimenovala v Zgodovino ezoteričnih in mističnih tokov v sodobni Evropi. In morda predstavljata najbolj dostopen uvod v Faivre-jevo znanstveno raziskovanje knjigi, ki sta bili izdani pri State University of New York Press, z naslovoma Access to Western Esotericism (1994) in Theosophy, Imagination, Tradition: Studies in Western Esotericism (2000).

Več o Zahodnem ezotericizmu v ANTOINE FAIVRE IN ŠTUDIJ ZAHODNEGA EZOTERICIZMA.

“Ezotericizem” je dvoumna beseda, ki se je pojavila v specifičnem zgodovinskem kontekstu, predvsem zato, da bi služila namenu in predsodkom različnih uporabnikov. V Religijskih študijah smo jo, v pomanjkanju ustreznejše, ohranili kot priročen izraz, ki hkrati označuje vse te [različne ezoterične] tokove kot celoto, različne vidike njihovih razvojnih faz vse do današnjih dni in oblike mišljenja, ki jih izražajo. Toda beseda ima vsaj še dva druga pomena, kar povzroča pogoste nesporazume. Prvič, trenutno pomeni “skrivno znanje” ali “skrivno znanost,” ki je rezervirana za elito in je podrejena disciplini “arkane.” [arcana = množinska oblika besede arcanum = skrivno, tajno] Poleg tega pa označuje tudi vrsto znanja ali izkušenj, ki se nanašajo na “kraj,” na duhovno “jedro” – znano kot “ezoterično” – ki se nahaja v globinah Bitja, in posledično tudi na sredstva in tehnike, s katerimi naj bi dosegli to jedro. V drugi polovici dvajsetega stoletja se je v angleškem jeziku med predstavniki določenih oblik duhovnosti začela širiti beseda “ezoterizem,” razumljena v teh dveh zadnjih pomenih, medtem ko beseda “ezotericizem” ustreza pomenu, kot ga razumemo tukaj, in sicer, kot širno področje tokov in oblik mišljenja, ki ga odražajo. Tako je, seveda, “ezoterizmu” pripadajoče polje le eden od vidikov “ezotericizma,” to je, zgodovine zahodnih ezoteričnih tokov.

[Antoine Favre, Theosophy, Imagination, Tradition – Studies in Western Esotericism, State University of New York Press, 2000, str. xiii-xiv]

Na spletni strani ZAHODNI EZOTERICIZEM se želimo posebej posvetiti odstiranju ezoterične tradicije na Slovenskem in odkrivanju ter raziskovanju življenja in dela tistih posameznic in posameznikov ter skupin, ki so pomembno prispevale k bogastvu naše duhovne dediščine.

V zvezi s tem imamo v mislih predvsem svetovno znano spiritistko in teozofinjo ADELMO VON VAY – svetovno popotnico, pisateljico in teozofinjo ALMO MAKSIMILJANO KARLIN – začetnika organiziranega teozofskega gibanja na Slovenskem, zdravnika in teozofa DR. EDVARDA ŠERKA – zdravilca in homeopata JURIJA HUMARJA – krščanskega mistika in pisatelja JAKOBA LORBERJA – in številnih drugih ter nenazadnje izredno pomembno in razvejano raziskovanje SLOVENSKEGA STAROVERSTVA.

Še posebej pa bi radi poudarili pomen raziskovalnega dela dr. Zmaga Šmitka, ki je prvi raziskoval ezoterična gibanja na Slovenskem in dr. Andraža Žvaba o ALKIMIJI na Slovenskem in njega kot človeka, ki je morda kot prvi v Sloveniji začel promovirati študij Zahodnega ezotericizma.

Postopoma pa si želimo predstaviti tudi vse glavne ezoterične tokove, ki so predmet raziskovanj v okviru tega, sorazmerno novega akademskega področja.