Minilo je le nekaj mesecev, odkar je bil predan v lekturo drugi del monografije o Adelmi von Vay, Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Onstran doumljivega (sedaj se že tiska) pa nas je že presenetilo razkritje nekaterih novih dokumentov, povezanih z življenjem Adelme von Vay, ki bi zagotovo našli mesto v besedilu, če bi se to zgodilo dovolj zgodaj. To razkritje je predvsem posledica dejstva, da se je letošnjo pomlad pospešilo sodelovanje z madžarskimi in avstrijskimi raziskovalci Adelminega življenja in dela. Tako vam bom v naslednjih prispevkih razkril nekaj izredno zanimivih podatkov, ki prihajajo iz teh virov.
Začnimo s stikom med Adelmo von Vay in Rufino Noeggerath.
Kdo je bila Rufina Noeggerath?
Rufina Noggerath, ki se je rodila leta 1821 v Bruslju, je bila belgijska pisateljica, slikarka, medij in spiritualistična filozofinja. Osnovno in srednjo izobrazbo je pridobila Bonnu, nato pa v Antwerpnu študirala slikarstvo. Leta 1846 se je poročila Charlesom Nöggerathom, ki je v bližini Bonna vodil hidroterapevtski center. Po rojstvu hčerke sta se preselila v Sainte-Josse-ten-Nood v Belgiji, kjer je Charles deloval kot družinski zdravnik in oftalmolog ter prakticiral zdravljenje z živalskim magnetizmom, medialne sposobnosti pa so mu omogočale izjemno diagnosticiranje. Žal pa je trpel zaradi kronične depresije, ki je šest let po poroki vodila do samomora. Rufina si je preživetje zagotovila s slikanjem, najprej v Belgiji, nato pa v Franciji, v Parizu. Leta 1864 ji je »Društvo industrijskih znanosti, umetnosti in leposlovja« podelilo zlato medaljo za niz izjemnih pastelnih portretov. Že po moževi smrti se je začela zanimati za spiritizem in leta 1868 doživela neko vrsto razodetja, leta 1881 pa pridružila »Znanstvenemu društvu za psihološke študije«. Oblikovala je lasten, bogato opremljen spiritistični salon in si prislužila nadimek »Bonne Maman« (Dobra mama). Odprt je bil za vse, ki so jih zanimale psihične študije in manifestacije nevidnih moči, od umetnikov, pisateljev, do znanstvenikov, filozofov in novinarjev. Leta 1904 je postala častna predsednica »Univerzalnega spiritističnega združenja«, ki ga je v Ženevi ustanovil Albin Valabrègue, in leta 1906 kroga Allan Kardec, ki ga ustanovil Paul Mantin. Umrla je leta 1908 v Parizu.
Leta 1879 je izdaja svoje osrednje delo, La Survie, sa Réalité, sa Manifestation, sa Philosophie : Échos de l’Au-delà (Preživetje, njegova resničnost, njegova manifestacija, njegova filozofija: Odmevi iz onostranstva), h kateremu je predgovor napisal Camille Flammarion.* Ko je bila leta 1904 izdan nemški prevod Das Fortleben – Beweise, Kundgebungen, Philosophie, Stimmen aus dem Jenseits, ga je Rufina, skupaj s posvetilom, poslala Adelmi von Vay, Adelma pa si je vanj zapisovala svoje opombe k besedilu. Knjiga je bila odkrita leta 2005 v nekem avstrijskem antikvariatu.
Ker je Rufina navezala stik z Adelmo šele po letu 1900, je ne najdemo med Adelminimi korespondenti, ki jih je Adelma navedla v svojih spominih Aus meinem Leben (Iz mojega življenja).
Anton Rozman
* https://fr.wikipedia.org/wiki/Rufina_Noeggerath
