Kaj so sploh psihične moči? Beseda psihične izvira iz grške besede psyche (duša, um) in označuje tiste moči, ki človeku omogočajo, da pridobiva znanje iz virov, ki so onstran naše običajne zaznave. Na kakšne načine je Adelma von Vay pridobivala tovrstno znanje lahko izvemo iz njenih lastnih opisov teh izkušenj.
Vsekakor je bila njena najbolj značilna psihična sposobnost avtomatsko, mehanično zapisovanje, ki naj bi ga sprva izvajala v transu, nato pa postopoma v vse bolj zavestnem stanju. To metodo je uporabljala kot notranje vodilo v vseh svojih ravnanjih. Druga njena sposobnost je bila psihometrija, oziroma sposobnost, da preko stika z nekim fizičnim predmetom prikliče videnja, ki so povezana z zgodovino tega predmeta. Naslednja njena sposobnost pa je bilo neke vrste prerokovanje iz kozarca vode, ko naj bi se ji na površini vode prikazovale določene podobe, in katerega se je tudi lotila po nasvetu svojih duhovnih vodnikov. Spet druga njena sposobnost je bila tako-imenovana »mentalna telegrafija«, s katero je dopolnjevala informacije iz avtomatskega zapisovanja. Seveda pa ji ni bila tuja tudi uporaba magnetizma kot pomožne metode pri zdravljenju svojih pacientov. Neznana pa ji ni bila niti astralna projekcija.
Vse te psihične moči so se pri Adelmi razvile spontano, kot pripomočki pri njenem duhovnem in humanitarnem delu – ni si jih prizadevala posebej razviti. In to je tudi pot, ki so jo v njenem času na splošno priporočali. Tudi Helena Petrovna Blavatsky je pogosto svarila pred načrtnim razvijanjem psihičnih moči, saj naj bi človeka to oddaljevalo od prave duhovne poti.
Seveda so skozi celotno zgodovino človeštva obstajali tudi ljudje, ki niso upoštevali teh nasvetov. Tako že mit o Atlantidi pripoveduje, da naj bi propadla prav zaradi zlorabe psihičnih moči v sebične namene. Dobro knjigo o razlikovanju med uporabo in zlorabo psihičnih moči je v Adelminem času napisal dr. Franz Hartmann, morda največji evropski mistik v prehodu v dvajseto stoletje. Naslov ji je »Bela in črna magija«.
Vemo, da se obeti po duhovni prenovi človeštva v tistem času niso izpolnili. Vemo, da so nastopile vojne, ki so jih sprožali režimi, ki so zlorabljali psihične moči za svoje politične cilje. In videti je, da se tudi v sedanjem času stvari niso kaj dosti spremenile. Razlika je morda le v tem, da so sedaj po spletu in po knjigah na voljo vsem nešteta navodila, kako razvijati psihične moči. Poleg tega pa so v zadnjih desetletjih razvili tudi tehnologije, s pomočjo katerih je mogoče vplivati na mišljenje in obnašanje ljudi.
Vendar pa sam nisem naslov, ki bi znal kaj več povedati o razvijanju in uporabi psihičnih moči. Nikoli me ni posebej zanimalo to področje, čeprav bi marsikdaj prišlo prav znanje, kako se ubraniti pred raznoraznimi psihičnimi napadi. Vedno me je bolj zanimalo to, da bi bilo moje delovanje dovolj vredno, da bi bilo deležno duhovnega navdiha.
Za konec naj omenim zgolj še to, da se popolnoma strinjam s Srečkom Šorlijem, ki pravi, da termin »Umetna inteligenca« ni prav posrečeno izbran izraz (ali pa prav zato), kajti nekoč je izraz inteligenca pomenil delovanje intelekta, ki ga prežema ljubezen, modrost. »Umetna inteligenca« pa je zgolj opis za neštetokrat hitrejše izvajanje procesov, ki jih sicer izvajajo fizični možgani.
Anton Rozman