Adelmini biseri modrosti

Adelma von Vay je ob svoji petdesetletnici leta 1900 izdala pri založbi Hofbuchhandlung Lechner-Müller na Dunaju knjigo z naslovom Iz mojega življenja (Aus meinem Leben), za katero je zapisala, da predstavlja “Odraz mojega življenja, mojega dela in predajanja, spominov, medijstva, humorja itd.  v 365 dneh,” in na domala 1000 straneh.

V posvetilu lahko preberemo: “To knjigo sem posvetila mojemu možu Ödönu Vayu, mojemu duhovnemu dvojčku: dvojčku v celotnem delu, kajti brez njegove dobre ljubezni in fine podpore nikoli ne bi zmogla storiti to, kar sem ustvarila. Celotno moje življenje je dvojno delo – eno v duhu, veri, ljubezni in delu! Adelma.”

V predgovoru pa je zapisala: “Ta knjiga bi morala predstavljati odsev mojega življenja, pokazala naj bi, kakšna sem, zapleten medij in obenem človeški otrok. – Mnogi me sploh ne bodo razumeli, mnogi me bodo obsodili, nekateri pa morda le pokažejo ljubezen in razumevanje. Tako kot se na teh straneh resno izmenjuje z veselim, nadnaravno z zemeljskim,  tako je tudi moje življenje obenem veselo in duhovno. Četudi mi je življenje pokazalo svoje resne plati in me je medijstvo potegnilo v duhovni svet, sem vseeno ostala vedra. In prav to naj bi pokazala ta knjiga, in sicer, da nisem nadnaravno bitje, ne prerok, temveč preprost človek. Zato se na teh straneh otroško in duhovno izmenjujeta z resnim. Adelma Vay Wumbrand. Gonobitz na Štajerskem, leta 1900.”

V Adelminem dnevniku se vsak dan začne s kakšno vodilno mislijo, izrekom, ki ga nato dopolni s svojim komentarjem. Oboje pa je uvod v kakšen spomin, medialni zapis, anekdoto, …. Tako je za dan 2. aprila zapisala:

 

 

“Naša vest je, če je ne uničimo, naš nezmotljiv sodnik.

Zelo res! Kako pogosto nas svari naša vest, še posebej, ko govorimo neprevidno. Takrat je ta tihi, tihi, a tako zgovorni jezik vesti zmeden. Ali ni vest priča o nesmrtnem duhu v nas? Vsakdo ima svojo vest, tudi Büchner tega ne more zanikati; verjetno ga bo tu in tam uščipnila. Vest je tam nekje, in tega nerazumljivega, nevidnega nekaj ni mogoče zanikati.”

Anton Rozman

Dodaj odgovor

Z uporabo te strani se strinjate z namestitvijo piškotkov, kot je opisano v naši Politiki zasebnosti.