Že pred časom je bila v madžarskih arhivih odkrita skupna oporoka Ödöna in Adelme von Vay, ki je nastala 19. novembra leta 1920 na Lošinju. Zapisovalec in izvršitelj je bil njun družinski prijatelj, dr. Eugen Zsigmondy, ki je vodil v Budimpešti odvetniško pisarno.
Oporoka navaja okoli dvajset upravičencev do sredstev iz zapuščine von Vayevih, in na prvem mestu se nahajajo »Reveži v Konjicah«, katerim sta volila 1000 kron. Približna vrednost tedanje avstro-ogrske krone bi danes predstavljala med 1,80 in 2,00 Eura. Danes bi torej bilo njuno volilo konjiškim revežem vredno okoli 2.000 Eurov. Seveda to ni bila neka vrednostno pomembna, ampak gotovo simbolna gesta.
Med upravičenci, ki sledijo, so različne protestantske skupnosti, tako v Celju kot na Madžarskem, in založba spiritističnega društva v Budimpešti, nato pa štiri Adelmine bližnje sorodnice. Tem pa že sledijo člani njunega osebja v Baronvaju, in sicer: Mitzi Köhler, hčerka njunega služabnika (5000 kr.), kočijaž Georg Klokočovnik (3000 kr.), kuharica Francka Demnik (5000 kr.), služabnik Rudolf Kostiec (5000 kr.), hišni hlapec Anton Kapun (1000 kr.).
Večino premoženja, ki se je poleg nepremičnin v Konjicah nahajalo predvsem v vojnih obveznicah, katerih skupna vrednost je bila okoli 400.000 kron, sta von Vayeva namenila njunemu nečaku Nicolausu Baronu Vay de Vaya.
Tako tudi oporoka Ödöna in Adelma von Vay odseva njuno skrb do siromašnih ljudi v Konjicah, do njunega predanega osebja in do tistih sorodnic, ki niso imele lastnih prihodkov.
Anton Rozman