Odvisno od tega, kaj imamo s tem v mislih. Če imamo s tem v mislih, da so v ozračju Konjic prisotni, potem ko so se po njeni smrti razgradila njena materialna telesa (fizično, eterično, čustveno, nižje mentalno), Adelmini duhovni principi, potem je odgovor: ne, kajti duhovna entiteta, ki je naseljevala telesa osebnosti Adelme von Vay, zagotovo živi življenje, ki ni vezano na zemeljsko okolje njene pretekle inkarnacije. Nek vir celo trdi, da je ta duhovna entiteta sedaj že inkarnirana v nekem drugem materialnem telesu.

Če pa imamo v mislih čustveno-mentalno ozračje, ki ga tvorijo neštete misli in čustva hvaležnosti, ki so jih Adelmi izražali tisti, ki so bili deležni njenih dobrodelnih del, potem je odgovor: ja. Kajti vsaka misel globoke hvaležnosti, ustvari v povezavi z elementalno esenco te ravni pravo entiteto, katere trajnost in moč sta odvisni od energije misli in čustva, ki sta ju ustvarila. Kopičenje sorodnih misli in čustev samo še krepi obstojnost takšne entitete oziroma entitet. Z drugimi besedami, vse misli in čustva hvaležnosti in spoštovanja, ki so jih ljudje izražali in jih še izražajo do Adelme, so ustvarile in še naprej ustvarjajo v psihičnem ozračju Konjic prave angele dobrohotnosti, ki jih zaznavajo psihično bolj občutljive osebe in ki se odzivajo na njihove priprošnje v skladu z njihovimi pričakovanji.

Ostaja pa vprašanje, ali je mogoče neki osebi priti v stik z duhovnimi principi entitete, ki je naseljevala osebnost Adelme von Vay? Iz življenja Adelme von Vay vemo, da je njej uspevalo prihajati v stik s številnimi duhovnimi entitetami. Toda že Helena Petrovna Blavatsky je poudarila, da ji je to, kot enemu izmed izredno redkih ljudi, uspevalo zaradi njene izjemne osebne čistosti in čistosti njenega namena. Z drugimi besedami, za stik z duhovnimi principi Adelme von Vay bi potrebovali še eno Adelmo von Vay.

Vsem, ki bi si želeli pridobiti bolj poljuden vpogled v zakonitosti sorodnih psihičnih okoliščin, toplo priporočam knjigo angleške pisateljice Mabel Collins Povest o belem lotosu. Povest se je avtorici zapisala potem, ko so iz Egipta pripeljali v London in postavili na obali Temze obelisk po imenu Kleopatrina igla. Ta je stal nedaleč od njenega doma, in ko je nekega dne pisala eno izmed svojih novih novel, je imela videnje, da se od obeliska proti njenemu domu vije sprevod egipčanskih svečenikov in vstopa v njen kabinet. Ko je zamaknjenost popustila, je Mabel opazila, da na papirju ni zapis novele, ampak povesti iz starega Egipta z omenjenim naslovom.

Mabel Collins je nato na podoben način napisala še nekaj izjemnih del kot so Luč na pot, Skozi vrata iz zlata in Ko gre sonce proti severu, ki so postala klasična dela teozofske literature. Zadnje, najbrž manj znano, posebej priporočam tistim, ki jih zanima okultni del narave, ki se odvija skozi obdobje dvanajstih mesecev. Vsa ta so prevedena v slovenščino in jih najdete na strani: https://teozofija.info/knjige/mabel-collins/

Anton Rozman

Zanimivo je, da pri mnogih stvareh obstaja velika skladnost med komunikacijami, ki sem jih prejela jaz, in pogledi gospe Blavatsky. Na primer, celotna teorija »trojnosti« – duha, duše, materije –, imenovane človek. Moji vodniki so prek mene napisali knjigo Duh, sila, snov že na začetku mojega medijstva, še preden sem prebrala karkoli od starodavnih filozofov ali katerokoli znanstveno knjigo. Predali so mi celoten sistem števil, začenši z A, prva tri števila, ki so tri v enem – namreč Bog, Duh, Sila. Urlicht je isto kot akaša ali astralna svetloba*. Prepričana sem, da bo vsak teozof ali spiritist, ki bo preučeval to knjigo, našel marsikaj, kar ustreza naukom Pitagore in budistov. …

Opozorila, ki jih gospa Blavatsky namenja vsem fizičnim medijem, so modra. Taki pojavi in zakoni, ki jim vladajo, ostajajo nepojasnjeni in spiritisti se prepogosto zadovoljijo s površnimi razlagami. Kar se mene tiče, imam osebno odpor do vseh fizičnih manifestacij, ne zaradi strahu, ampak ker se ob njih počutim slabo. …

Kakorkoli že, Bog nam pošilja ta znamenja. Pogosto prihajajo brez vprašanja, torej so gotovo zasnovana za kak dober namen. Zanimivo je, da mi moji vodniki nikoli niso dovolili klicati duhov. Vedno so govorili: »Pustite tiste, ki ne pridejo sami, pri miru. Tisti, ki imajo kaj povedati, bodo prišli brez vabila.« In tako je tudi bilo. Nikoli nisem klicala duha, sem pa od pokojnih duhov pogosto prejemala spontana sporočila najbolj prepričljive narave. …

Knjigo gospe Blavatsky je treba prebrati in preučiti. Vsebuje zgodovino magije do današnjega časa. Njeno preučevanje je moralo biti brezmejno. Ne poznam ženske, ki bi napisala tako globoko, znanstveno knjigo s toliko občutka in bistrine. Združuje modrost moškega s taktom ženske. Toda pri branju njene knjige – kakor tudi del Jacolliota (ki ga občudujem) – se vedno bojim, da nas bodo oropala našega Odrešenika Jezusa Kristusa, medtem ko verujejo v Budo in Kristusa Indije.

»The doctrine of annihilation – Personal experiences in mediumship«, The Spiritualist, 18. Januar 1878, str. 29~30.

* Adelma tukaj sicer enači astralno svetlobo in akašo, vendar pa H. P. Blavatsky pravi, da je astralna svetloba tako kot akaša res nosilec življenjskih sil, vendar zrcali le tri višje kozmične ravni zavesti nad zemeljsko, se pa ne razteza preko četrte ravni, kjer se začne akaša.

Velik dan za zapuščino Adelme von Vay v Slovenskih Konjicah. Gospod Uwe Schuster, raziskovalec Adelminega življenja in dela, sodelavec pokojnega dr. Rudolfa Passiana, se je odločil in pri notarju overil svojo voljo, da po njegovi smrti preide njegova zbirka izvirnih izdaj knjig Adelme von Vay na občino Slovenske Konjice.

V zbirki je 33 naslovov izvirnih izdaj, ki jih je skozi svoje življenje zbiral dr. Rudolf Passian in jih po svoji smrti leta 2018 prepustil gospodu Schusterju.

Več o dr. Passianu na: https://zahodni-ezotericizem.info/adelma-von-vay/simpozij/rudolf-passian/

Dokument se glasi: »Jaz, Uwe Schuster, rojen 11. aprila 1968, stanujoč v Villmannsdorfu št. 24-3, v A-8786 Rottenmannu, zapuščam občini Slovenske Konjice (nem. Gonobitz) v Sloveniji po svoji smrti svojo knjižno zbirko originalnih knjig Adelme von Vay, originalne knjige iz društva „Spiriter Forscher“ v Budimpešti in dve izvirni knjigi „Lehre vom Geiste“ avtorja Franza Maksaya-Maksa, in izvirno knjigo „Die Erschaffung der Welten, der Geister und Menschen“ avtorja J. A. Rietmanna s pogojem, da se ti knjigi podarita arhivu skupnosti „Adelma von Vay“. Za to zapuščino je na voljo tudi podroben seznam knjig. / Rottenmann, 01.06.2025 / Uwe Schuster«

To pa še ni vse. Knjige bo g. Uwe Schuster še v tem letu tudi skeniral, nakar bodo umeščene v najino skupno digitalno kronologijo življenja in dela Adelme von Vay, saj sva si pred časom izmenjala tudi celotna digitalna arhiva, ki skupaj vsebujeta že blizu 10.000 enot.

Upajmo, da v tem primeru pride do prenosa zbirke čim pozneje in da bova z g. Schusterjem pripravila za objavo še veliko dokumentov iz zapuščine Adelme von Vay kot tudi dr. Rudolfa Passiana, saj že v tem trenutku g. Schuster financira prevajanje daljšega intervjuja z dr. Passianom v slovenski jezik.

Na žalost se je manj srečna zgodba odvila na dan obeleževanja stoletnice slovesa Adelme von Vay, ko je prispela v Slovenske Konjice zbirka desetih knjig (sicer brez spremljajočih dokumentov) iz arhiva Hansa Malika in domnevno iz same Adelmine knjižnice v Baronvaju, da bi bila podarjena meni osebno, z namenom da bi postale del gradiva v morebitnem bodočem muzeju Adelme von Vay v Slovenskih Konjicah. Za zbirko so močan interes pokazali tudi naši gostujoči spiritistični prijatelji iz Budimpešte in donacijo, domnevno ob prisotnosti samega duha Adelme von Vay, odkupili od nesojenega donatorja in jo odnesli s seboj v Budimpešto. No, morda še ni vse izgubljeno in se bo zbirka kdaj vrnila v Slovenske Konjice in da je Adelmin duh zgolj poskrbel za to, da knjige ne bi prišle v neprave roke, pa četudi je bila za to potrebna določena finančna žrtev.

Anton Rozman

V soboto, 24. maja 2025, je bila ob stoletnici smrti Adelme von Vay v Slovenskih Konjicah odprta »Tematska pot Adelme von Vay«. Za organizacijo dogodka sta poskrbela občina Slovenske Konjice in Turistični informacijski center Slovenske Konjice, ki sta ob tej priložnosti pripravila zgibanko v treh jezikih (slovenskem, angleškem in nemškem), ki pomaga voditi obiskovalce po »Tematski poti Adelme von Vay« s priložnostnim zemljevidom in opisom posameznih postankov na poti.

Dogodka se je udeležilo lepo število, okoli stotnija obiskovalcev, med katerimi so bili tudi raziskovalci Adelminega življenja in dela iz Madžarske in Avstrije, pa tudi člani Teozofskega društva v Sloveniji.

Obiskovalce je po poti vodila zgodovinarka, mag. Aleksandra Boldin, ki je osvetlila izjemno bogato dediščino Adelme von Vay v Slovenskih Konjicah, direktor založbe Buča, g. Samo Vadnav, pa je ponudil obiskovalcem svežo izdajo drugega dela monografije o Adelmi von Vay, z naslovom Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Onstran doumljivega, ki skupaj s prvim delom monografije, Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Moj obisk Štajerske, zaokrožuje vpogled v življenje in delovanje te izjemne meščanke Slovenskih Konjic.

Več o monografiji je mogoče zvedeti na spletni strani: https://zahodni-ezotericizem.info/knjige/adelma-von-vay/na-valovih-duha/, oba dela pa naročiti na spletnih straneh založbe Buča: https://buca.si/knjigarna/prirocniki/duhovnost-ezoterika-osebna-rast/na-valovih-duha/ in https://buca.si/knjigarna/prirocniki/duhovnost-ezoterika-osebna-rast/na-valovih-duha-2/

Za posebno obeleženje dogodka je poskrbel Lions Klub v Slovenskih Konjicah z ustanovitvijo novega kluba, ki nosi ime po Adelmi von Vay in katerega delovanje bo usmerjeno predvsem v delovanje preko virtualnega »Muzeja Adelme von Vay«, ki namerava predstaviti življenje in delo Adelme von Vay z uporabo sodobnih spletnih tehnologij in ki med drugim združuje tudi skupino mladih ljudi, ki si želi bogato, predvsem humanitarno dediščino Adelme von Vay deliti s celotnim svetom. Dostop do virtualnega muzeja je bil omogočen preko QR kode na zgibanki o tematski poti.

Dogodek se je zaključil na dvorcu Trebnik s kratkim kulturnim programom, katerega osrednja točka je bila čudovita izvedba zahtevne Adelmine skladbe »Geisterlied« s strani prof. Andreje Obrul in nagovorom župana Slovenskih Konjic, gospoda Darka Ratajca.

Po zaključku dogodka pa je sledil še strokovni posvet raziskovalcev Adelminega življenja in dela, ki je bil namenjen pregledu preteklega delovanja in načrtom v prihodnje.

Anton Rozman

Danes so prispeli iz tiskarne sveži izvodi drugega dela monografije o Adelmi von Vay – Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Onstran doumljivega. Knjiga vsebuje 336 strani, črpa iz 343-tih virov ter predstavlja 125 slik.

Več o knjigi lahko zveste na spletni strani: https://zahodni-ezotericizem.info/knjige/adelma-von-vay/na-valovih-duha/

Knjiga bo uradna predstavljena 17. junija v Domu kulture v Slovenskih Konjicah, na voljo pa bo ugodni ceni že prihajajočo soboto, 24. maja, ko občina Slovenske Konjice organizira otvoritev »Tematske poti Adelme von Vay«. Dogodek se bo pričel ob 11:00 uri pri dvorcu Baronvay.

Prisrčno vabljeni v soboto v Slovenske Konjice.

Anton Rozman

Avgusta leta 1926 je bil v budipeštanski reviji Pesti Hirlap objavljen članek, ki ga je napisala baronica Vay, rojena grofica Sarolta Mikes, vdova po Ödönovemu nečaku Arnoldu Vayu, sinu Ödönovega brata Henrika. Baronica Sarolta Mikes je bila zaljubljena v Jadransko obalo, tako da sta se z Arnoldom celo poročila na Reki, kasneje pa je pogostokrat uživala gostoljubje Vajevih v njuni vili na Lošinju, še posebej po letu 1908, ko ji je umrl mož in je ostala sama s hčerko Gildo. Pogosto pa je bila gostja tudi v Baronvaju v Konjicah.

Baronica Sarolta je zadnjič obiskala Adelmo tik pred njeno smrtjo. Zapisala je, da se je zanimanje za nadnaravne in mistične stvari, za telepatijo in magnetizem, po vojni samo še povečalo. Povečalo pa se je tudi zanimanje njenih znancev za delovanje Adelme von Vay. Ko ji je to omenila, ji je slednja odgovorila, da je prestara, da bi se odzvala na povečano zanimanje, saj želi svoje zadnje dni preživeti v osami in se pripraviti na smrt, ki jo z veseljem pričakuje, ker bo znova videla svoje ljubljene. Krsto, da je že nabavila in shranila. In čeprav je Adelma menila, da je bilo tedaj njeno življenje samotno, pa obiskovalka ni imela takšnega vtisa, saj je bil dvorec vedno poln obiskovalcev.

Adelmina delovna soba je bila polna spominkov, pisnih zahval, ki so pričale o njenih številnih dobrih delih, in fotografij slavnih medijev s celega sveta. Med temi je bila tudi slika mladega vojaka, ki je v vojni izgubil obe očesi, ob okrevanju pa mu je medicinska sestra v bolnišnici brala odlomke iz Adelminih knjig. Poslal ji je svojo sliko in k njej pripisal: »Draga grofica! Prosim, sprejmite mojo globoko hvaležnost. V ognju vojne sem izgubil vid, a se nad tem ne pritožujem več, saj se mi je s spoznavanjem vaših knjig razkrila notranja svetloba, tako da sedaj nisem več nesrečen,« Adelma pa mu je odgovorila: »Ne kliči me grofica, ampak preprosto mama Adelina.«

Adelma je povedala, da je v stalni komunikaciji z duhovoma svoje pokojne mame in moža. Da se nenehno posvetuje z njima. In ko jo je baronica vprašala, kako naj odgovori na vprašanja številnih, ki so se zanimali za duhovne stvari, ji je Adelma odgovorila, naj berejo njene knjige, saj je v njih zapisano vse, kar ve.

Baronica je še zapisala, da je bila glavna Adelmina poteza globoka religioznost, da je večino dneva preživela v molitvah, celotno življenje pa neizčrpni ljubezni do sočloveka. Imela je priložnost opazovati, kako ji je nek nesrečnik pripovedoval o svojem trpljenju, pri čemer se je razkrivala njena prava narava. Kajti njen obraz se je zvijal od bolečine in izražal resnično trpljenje, ki se ni poleglo, dokler ni potešila bolečine trpečega.

Baronica je tako sklenila svoj članek: »Kako naj najbolje opišem Adelmo von Vay? Bila je utelešenje ljubezni do svojega bližnjega.«

Anton Rozman

Vir: zasebni arhiv László Benedek

Že pred časom je bila v madžarskih arhivih odkrita skupna oporoka Ödöna in Adelme von Vay, ki je nastala 19. novembra leta 1920 na Lošinju. Zapisovalec in izvršitelj je bil njun družinski prijatelj, dr. Eugen Zsigmondy, ki je vodil v Budimpešti odvetniško pisarno.

Oporoka navaja okoli dvajset upravičencev do sredstev iz zapuščine von Vayevih, in na prvem mestu se nahajajo »Reveži v Konjicah«, katerim sta volila 1000 kron. Približna vrednost tedanje avstro-ogrske krone bi danes predstavljala med 1,80 in 2,00 Eura. Danes bi torej bilo njuno volilo konjiškim revežem vredno okoli 2.000 Eurov. Seveda to ni bila neka vrednostno pomembna, ampak gotovo simbolna gesta.

Med upravičenci, ki sledijo, so različne protestantske skupnosti, tako v Celju kot na Madžarskem, in založba spiritističnega društva v Budimpešti, nato pa štiri Adelmine bližnje sorodnice. Tem pa že sledijo člani njunega osebja v Baronvaju, in sicer: Mitzi Köhler, hčerka njunega služabnika (5000 kr.), kočijaž Georg Klokočovnik (3000 kr.), kuharica Francka Demnik (5000 kr.), služabnik Rudolf Kostiec (5000 kr.), hišni hlapec Anton Kapun (1000 kr.).

Večino premoženja, ki se je poleg nepremičnin v Konjicah nahajalo predvsem v vojnih obveznicah, katerih skupna vrednost je bila okoli 400.000 kron, sta von Vayeva namenila njunemu nečaku Nicolausu Baronu Vay de Vaya.

Tako tudi oporoka Ödöna in Adelma von Vay odseva njuno skrb do siromašnih ljudi v Konjicah, do njunega predanega osebja in do tistih sorodnic, ki niso imele lastnih prihodkov.

Anton Rozman

Vir: zasebni arhiv Uwe Schuster

Dne 24. maja 2025 bo minilo sto let od slovesa Adelme von Vay. Občina Slovenske Konjice bo dan obeležila z otvoritvijo »Tematske poti Adelme von Vay«. V ta namen je izdala vabilo, ki meščane in obiskovalce vabi, da se udeležijo tega izjemnega dogodka.

Vabilo se glasi:

V letu 2025 v Slovenskih Konjicah obeležujemo Adelmino leto, ko se spominjamo 100. obletnice smrti Adelme von Vay, roj. grofice WURMBRAND – STUPPACH (1840–1925), VELIKE HUMANITARKE, ZDRAVILKE, JASNOVIDKE, SPIRITISTKE, SVETOVLJANKE, (MEDIALNE) PISATELJICE IZ KONJIC. 24. maja 2025 ob 11.00 vas vabimo na TEMATSKO POT ADELME von VAY z začetkom pri dvorcu Baronvaj v Slovenskih Konjicah. Skozi urico sproščenega sprehoda bomo ob strokovnem vodenju mag. Aleksandre Boldin odstirali tančice iz Adelminega življenja, delovanja in dela. Glasbena gostja: Andreja Obrul, mag. prof. / Trajanje: 60 min. / Dolžina: 2 km.

»Tematsko pot Adelme von Vay« je zasnovala mag. Aleksandra Boldin, ki bo 24. maja 2025 tudi vodila dogodek in udeležence popeljala po skrajšani poti do dvorca Trebnik, kjer se bo dogodek zaključil s skromno pogostitvijo in krajšim kulturnim programom ter strokovnim posvetom. V primeru slabega vremena se bo dogodek v celoti preselil v dvorec Trebnik, kjer se bo še pred omenjenim zaključkom dogodka odvila predstavitev tematske poti.

Na dogodku bo tudi že na voljo drugi del monografije o Adelmi von Vay z naslovom »Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Onstran doumljivega«

Slednji dopolnjuje prvi del monografije z naslovom »Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Moj obisk Štajerske«, ki je izšel pred dvema letoma.

Na ta način se zaokrožuje oris življenjske poti in delovanja izjemne Adelme von Vay, ene od osrednjih osebnosti svetovno razširjenega spirit(ual)ističnega gibanja, in ponuja odgovor raziskovalcem tega gibanja, ki so se spraševali: »Kadarkoli se pred nami znajde nek seznam vodilnih spirit(ual)istov tedanjega časa, je na njem tudi Adelma von Vay, ne vemo pa točno, zakaj je na njem.« Oba dela monografije boste lahko na dogodku dobili po bolj ugodni ceni.

Več o monografiji: https://zahodni-ezotericizem.info/knjige/adelma-von-vay/na-valovih-duha/

Obstaja torej zelo tehten razlog, da si soboto, 24. maja 2025, rezervirate za ogled Slovenskih Konjic in udeležbo na dogodku, ki bo počastil osebo, za katero je nekdo dejal: »Kako naj najbolje opišem Adelmo von Vay? Bila je utelešenje ljubezni do svojega bližnjega.«

Da bo dan še bolj popoln, ga boste lahko v popoldanskem času dopolnili z obiskom bližnje Kartuzije Žiče, ki letos praznuje 860. obletnico svoje ustanovitve.

Prisrčno vabljeni!

Anton Rozman

Minilo je le nekaj mesecev, odkar je bil predan v lekturo drugi del monografije o Adelmi von Vay, Na valovih duha – Adelma von Vay in Caroline Corner – Onstran doumljivega (sedaj se že tiska) pa nas je že presenetilo razkritje nekaterih novih dokumentov, povezanih z življenjem Adelme von Vay, ki bi zagotovo našli mesto v besedilu, če bi se to zgodilo dovolj zgodaj. To razkritje je predvsem posledica dejstva, da se je letošnjo pomlad pospešilo sodelovanje z madžarskimi in avstrijskimi raziskovalci Adelminega življenja in dela. Tako vam bom v naslednjih prispevkih razkril nekaj izredno zanimivih podatkov, ki prihajajo iz teh virov.

Začnimo s stikom med Adelmo von Vay in Rufino Noeggerath.

Kdo je bila Rufina Noeggerath?

Rufina Noggerath, ki se je rodila leta 1821 v Bruslju, je bila belgijska pisateljica, slikarka, medij in spiritualistična filozofinja. Osnovno in srednjo izobrazbo je pridobila Bonnu, nato pa v Antwerpnu študirala slikarstvo. Leta 1846 se je poročila Charlesom Nöggerathom, ki je v bližini Bonna vodil hidroterapevtski center. Po rojstvu hčerke sta se preselila v Sainte-Josse-ten-Nood v Belgiji, kjer je Charles deloval kot družinski zdravnik in oftalmolog ter prakticiral zdravljenje z živalskim magnetizmom, medialne sposobnosti pa so mu omogočale izjemno diagnosticiranje. Žal pa je trpel zaradi kronične depresije, ki je šest let po poroki vodila do samomora. Rufina si je preživetje zagotovila s slikanjem, najprej v Belgiji, nato pa v Franciji, v Parizu. Leta 1864 ji je »Društvo industrijskih znanosti, umetnosti in leposlovja« podelilo zlato medaljo za niz izjemnih pastelnih portretov. Že po moževi smrti se je začela zanimati za spiritizem in leta 1868 doživela neko vrsto razodetja, leta 1881 pa pridružila »Znanstvenemu društvu za psihološke študije«. Oblikovala je lasten, bogato opremljen spiritistični salon in si prislužila nadimek »Bonne Maman« (Dobra mama). Odprt je bil za vse, ki so jih zanimale psihične študije in manifestacije nevidnih moči, od umetnikov, pisateljev, do znanstvenikov, filozofov in novinarjev. Leta 1904 je postala častna predsednica »Univerzalnega spiritističnega združenja«, ki ga je v Ženevi ustanovil Albin Valabrègue, in leta 1906 kroga Allan Kardec, ki ga ustanovil Paul Mantin. Umrla je leta 1908 v Parizu.

Leta 1879 je izdaja svoje osrednje delo, La Survie, sa Réalité, sa Manifestation, sa Philosophie : Échos de l’Au-delà (Preživetje, njegova resničnost, njegova manifestacija, njegova filozofija: Odmevi iz onostranstva), h kateremu je predgovor napisal Camille Flammarion.* Ko je bila leta 1904 izdan nemški prevod Das Fortleben – Beweise, Kundgebungen, Philosophie, Stimmen aus dem Jenseits, ga je Rufina, skupaj s posvetilom, poslala Adelmi von Vay, Adelma pa si je vanj zapisovala svoje opombe k besedilu. Knjiga je bila odkrita leta 2005 v nekem avstrijskem antikvariatu.

Ker je Rufina navezala stik z Adelmo šele po letu 1900, je ne najdemo med Adelminimi korespondenti, ki jih je Adelma navedla v svojih spominih Aus meinem Leben (Iz mojega življenja).

Anton Rozman

Vir: zasebni arhiv Uwe Schuster

* https://fr.wikipedia.org/wiki/Rufina_Noeggerath