3. decembra 2012 je pod pokroviteljstvom Inštituta za preučevanje krščanskega izročila in občine Slovenske Konjice v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani potekal prvi dan mednarodnega Simpozija o življenju in delu Adelme von Vay.

Kot častni gost se je simpozija udeležil g. Rudolf Passian, švicarski raziskovalec parapsihologije, šamanskih tradicij in alternativnih metod zdravljenja ter pisec knjižne uspešnice PSI Abenteuer. Njegova življenjska zgodba je bila tesno prepletena z Adelminim delom in prežeta z vrednotami njenega nauka, zato je poskrbel, da njeno delo ni povsem zašlo v pozabo s tem, da je podprl ponatise nemškega izvirnika knjige Duh, sila, snov in k njim prispeval obširne spremne besede ter vse to tudi objavil na spletu.

Sicer pa se je prvi dan simpozija se je začel z nagovori direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice, gospe Mateje Komel Snoj, župana občine Slovenske Konjice, gospoda Mirana Gorinška in direktorja Inštituta za preučevanje krščanskega izročila, gospoda Alana Širca. Nadaljeval pa se je z uvodnimi predavanji organizatorjev simpozija.

Želja organizatorjev simpozija je bila, da k sodelovanju povabijo čim večje število raziskovalcev, ki imajo kaj povedati o življenju in delu Adelme von Vay, od akademikov do ljubiteljskih raziskovalcev, zato so bili tudi prispevki zelo različnega značaja, od akademskih do takšnih povsem poljubne narave.

Na spletni strani SIMPOZIJA boste tako našli seznam in povezave do predstavitev udeležencev simpozija, pa tudi foto-galerijo, ki vam bo predstavila nekaj utrinkov s simpozija.

Anton Rozman

Sledite nam na naši Facebook strani.

Ob mednarodnem Simpoziju o življenju in delu Adelme von Vay je ob podpori občine Slovenske Konjice izšla tudi monografija o Adelmi von Vay z naslovom Skrivnostna baronica iz Konjic. Besedilo za monografijo sta pripravila mag. Aleksandra Boldin in dr. Jan Ciglenečki, predstavljena pa je v treh jezikih – slovenskem, nemškem in angleškem.

V predgovoru k monografiji sta zapisala:

Ko smo pred leti prvič naleteli na ime baronice Adelme von Vay (1840–1925), so nam bili o njenem življenju in delu na voljo le nekateri najbolj splošni podatki – in še ti pogosto netočni. Pomemben korak v smeri (s)poznavanja te nenavadne ženske je pomenil prevod njenega temeljnega dela Duh, sila, snov (KUD Logos, Ljubljana 2011, prev. J. Ciglenečki, M. Kastelec, D. Ciglenečki), ki je bil po izidu hitro razprodan in ga je bilo potrebno dotisniti. Podobno usodo je to delo doživelo že ob svojem prvem natisu leta 1870, ki mu je samo v nemščini sledilo še nadaljnjih 8 (!) izdaj, prevedeno in ponatisnjeno pa je bilo tudi v angleškem jeziku.

Švicarski pisatelj Rudolf Passian, eden vodilnih še živečih parapsihologov, je knjigo Duh, sila, snov označil za “najbolj nenavadno knjigo, kar jih je bilo kadar koli napisanih na paranormalen način”. Veliko zanimanje, ki ga je zbudil slovenski prevod, je bilo za nas prijetno presenečenje, a hkrati tudi spodbuda k nadaljnjemu raziskovanju Adelminega življenja in dela.

Kmalu so na dan začele prihajati zanimive informacije iz njenega življenja, ki so nam jih pomagali odkrivati naši prijatelji doma in v tujini. Izkazalo se je, da je bila Adelma eden največjih medijev svojega časa, njeno ime pa zasledimo v nekaterih temeljnih delih zahodnega okultizma, kot so npr. Razkrita Izida (1877) Helene Petrowne Blavatsky, Čudeži devetnajstega stoletja (1883) Emme Hadringe Britten ali pa Enciklopedija okultizma (1920) Lewisa Spencea. Ko smo postopno odstirali tančice z njenega življenja, smo z zanimanjem spoznavali tudi, kako so nanjo gledali njeni sodobniki. Nekateri so v njej videli služečega angela, poosebljenje dobrote in krščanske miline, veliko humanitarko in zdravilko, medtem ko so jo drugi obravnavali kot izobčenko ali pa v njej videli “prismuknjeno grofico”.

Avtorja se zavedava, da so podatki, pričevanja in odlomki iz Adelminih del, ki so navedeni v pričujoči monografiji, zgolj drobci iz življenjskega mozaika te skrivnostne ženske, ki je v drugi polovici 19. stol. in začetku 20. živela v Slovenskih Konjicah. Njeno življenje bo v mnogih pogledih za vselej ostalo skrivnost – a za okultno pisateljico njenega kova se to nemara tudi spodobi.

Monografijo si lahko ogledate na naslednji POVEZAVI.

Anton Rozman

Sledite nam na naši Facebook strani: https://www.facebook.com/Ezotericizem

Takšen je bil naziv razstave grafik portugalskega slikarja Joma Sipeja, katere odprtje se je odvilo na predvečer Simpozija o življenju in delu Adelme von Vay (december 2012) v mestni galeriji Reimer v Slovenskih Konjicah. V grafikah je Joma Sipe povzel simbolizem, ki je prisoten v Adelmini knjigi Duh, sila, snov. O razstavi lahko več zveste na spletni strani SIMPOZIJ.

Sicer pa je Joma Sipe umetniški naziv portugalskega slikarja z imenom Joao Silva Pereira, ki je bil rojen 2. avgusta 1974 v mestu Porto. Slikarstvo Jome Sipeja temelji na simbolističnem gibanju s konca devetnajstega stoletja, katerega glavni predstavniki so bili med drugimi Gustave Moreau, Fernand Khnopff, Arnold Böcklin, Edward Burne-Jones, Walter Crane, Dante Gabriel Rossetti in Johfra. Zanima ga čisti ezoterizem in vsa umetnost, ki je povezana s tem gibanjem, saj ga privlačijo mistični vidiki legend, mitov in duhovnosti na splošno.

Prvo samostojno razstavo z naslovom »Anima Mystika« (Mistična duša) je imel julija leta 2003, nato pa nanizal še nadaljnjih 15 samostojnih razstav na Portugalskem. Joma Sipe tudi ureja svojo SPLETNO STRAN in pa blog z naslovom »Tečaj čudežev«. Izdal je tudi tri pesniške zbirke: Afoguei-me Em Ti (Utopil sem se v tebi), Por Detrás das Lápides (Za nagrobniki) in Ecoes de Silencia (Odmevi tišine). V začetku decembra 2012 je pri ameriški teozofski založbi Quest Books izšla knjiga z naslovom Soul of Light: Works of Illumination (Duša svetlobe: dela razsvetlitve). Ta knjiga je zbirka več kot stotih Jomovih risb, ki jih je navdihnila sveta geometrija in pa množica ezoteričnih in duhovnih tradicij. Poudarek Jomovim risbam daje svetloba, ki ni navadna svetloba dneva, temveč luč duhovne razsvetlitve.

Joma svoja dela najprej zasnuje na črni podlagi s srebrnim in zlatim peresom, likom pa nato doda energijo z namestitvijo kristalov na ključne točke likov. V tej obliki so bila predstavljene tudi na razstavi. Poseben, eteričen pridih pa dobijo njegove risbe z nadaljnjo računalniško obdelavo, ko jim dodaja različne svetlobne učinke.

Helena Petrovna Blavatsky je zapisala: »Prepoznaj, O človek snovi,  v vsakem objavljanju genija, ko je ta povezan s krepostjo, nesporno prisotnost nebeškega izgnanca, božanskega ega, katerega ječar si!«

Poznavanje okultne anatomije, čaker, meditacije, alkimije in kabale Jomi omogoča, da se na vsaki risbi odrazi njegov občutek za sveto, ki razsvetli bitje gledalca, tako da mu spodbujeno občutje omogoči vpogled v umetnikov vizionarski svet.

O njegovi umetnosti je dr. Finley Eversole, avtor knjige Art and Spiritual Transformation (Umetnost in duhovna preobrazba), zapisal:

»Za tiste, ki imajo oči, ki vidijo, so nebo in milijarde oblik življenja le živa svetloba, ki nastaja ob glasbi vesolja. Joma združuje svojo umetnost svetlobe s poezijo in ezoteričnimi učenji ter preko ustvarjalnega procesa predstavi popotovanje duše v luč, iz nerealnega v realno. Ta čudovita dela svete geometrije so mišljena kot spodbude k meditaciji. In ker podobno privlači podobno, tudi skozi našo dušo zasije svetloba.«

Grafike Joma Sipeja si lahko ogledate na spletni strani GRAFIKE. povzetek njegove video predstavitve pa v ANGLEŠKEM in SLOVENSKEM jeziku.

Anton Rozman

Sledite nam na naši FACEBOK strani.

Kdaj in kako se je odkrivanje začelo? Zgodilo se je leta 2010, ko se je kopici med seboj nepoznanih ljudi »obelodanila« Adelma. Vsak od nas je na svoj način začel spoznavati Adelmo. Filozof dr. Jan Ciglenečki tako, da je na spletu slučajno naletel na njeno osrednje delo Geist, Kraft, Stoff (Duh, sila, snov), se nad njim navdušil in se odločil, da ga s pomočjo kolegov prevede v slovenski jezik. Etnologinji dr. Neni Židov se je Adelma razkrila preko njenega preučevanja zdravilstva na Slovenskem, zgodovinarki, mag. Aleksandri Boldin pa preko njenega razkrivanja konjiške zgodovine, ko je že leta 2004 prispevala osnovne podatke o Adelmi von Vay v monografiji o zgodovini Konjic. Meni se je razkrila preko knjižne zapuščine dr. Avgusta Munde, v kateri je bila tudi njena knjiga Aus meinem leben (Iz mojega življenja) in v njej njena slika v njenem delovnem kabinetu. In še v kar nekaj ljudeh se je tedaj spontano dvignilo zanimanje za to skrivnostno Konjičanko.

Sledilo je povezovanje! Dr. Jan Ciglenečki se je želel posvetovati z menoj pri pripravi »Spremne besede« k prevodu Adelmine knjige Duh, sila, snov in tako se je vzpostavil stik. Za objavo prevoda je navdušil založbo Kud Logos, in ko je bila knjiga natisnjena, je bila predstavljena na tiskovni konferenci, katere so se udeležili tudi zainteresirani ljudje iz Slovenskih Konjic. Po predstavitvi sva se z Janom povezala z mgr. Aleksandro Boldin in že na našem prvem srečanju naju je Jan navdušil z idejo, da bi lahko organizirali mednarodni simpozij o življenju in delu Adelme von Vay, na katerega bi povabili vse nam znane ljudi, ki bi lahko kaj prispevali k razkrivanju Adelminega življenja in dela. Ko je dr. Jan Ciglenečki za organizacijo simpozija navdušil še tedanjega župana Slovenskih Konjic, g. Mirana Gorinška, in direktorja Inštituta za preučevanje krščanskega izročila, dr. Alena Širca, je bil vzpostavljen tudi ustrezen organizacijski in finančni okvir, znotraj katerega so se lahko odvili vsi nadaljnji koraki organizacije simpozija.

Moja naloga je bila, da za sodelovanje na simpoziju navdušim čim več svojih prijateljev po svetu in v Sloveniji, s katerimi sem sodeloval na različnih projektih razkrivanja zgodovine ezoteričnih gibanj. Mnogi so se z veseljem odzvali na vabilo in prispevali svoje poglede na življenje in delo Adelme von Vay, pa čeprav se prijatelji iz tujine niso mogli osebno udeležiti simpozija in so zaradi tega pripravili video prispevke, ki so bili nato predvajani na simpoziju. Nekaj posebnega pa je predstavljal prispevek portugalskega slikarja Jome Sipeja, ki za simpozij ni pripravil le prispevka, ampak je na podlagi simbolizma iz Adelmine knjige Duh, sila, snov izdelal tudi grafike in s tem omogočil, da smo še pred simpozijem organizirali v Mestni galeriji Reimer v Slovenskih Konjicah odmeven dogodek s postavitvijo razstave njegovih grafik. Za postavitev razstave sta poskrbela izjemna g. Heda Vidmar in g. Arpad Šalamon, lokalna televizija pa je dogodek posnela, tako da si prispevek lahko ogledate na naslednji POVEZAVI.

Rozman Anton

Sledite nam na naši FACEBOK strani.

V Sloveniji vsaj od leta 2012, ko je bil izdan prevod Adelmine knjige Duh, sila, snov in organiziran mednarodni simpozij o njenem življenju in delu, vsaj približno vemo, kdo je bila v svojem času ta svetovno znana spiritistka in teozofinja. Tako na splošno vemo, da je večino svojega življenja preživela v Slovenskih Konjicah (tedanjem Gonobitzu), kjer je tudi pokopana. Tam se še spomnijo, da je to bila dobrodelna grofica in zdravilka, ki je pomagala številnim pri njihovih tegobah. Tisti, ki so prebrali njeno knjigo Duh, sila, snov, pa vedo, da je izpod njenih rok zagledalo luč sveta izredno kompleksno besedilo, kozmogonija, ki jo dopolnjujeta sofisticiran simbolizem in zakon števil. Vse to pa nam še ne pove, kaj dosti, kdo je bila Adelma von Vay.

Zato pa nam nekaj skoraj neverjetnega o njej razkrije članek v ameriški spiritualistični reviji Banner of Light, z dne 7. avgusta 1880. Tam piše:

“Verjetno na zemlji ne boste našli štirih moških, ki bi imeli večji moralni vpliv na mišljenja ljudi kot ga imajo štiri avtorice, orateurs fémininés, ki so postale slavne zaradi svoje elokventnosti in zaradi svoje vneme in energije, s katero potiskajo človeštvo na pot napredka in moralnega prebujenja. Glejte te duhovne kraljice, reines de l’esprit, te junakinje miru, apostolke dobrodelnosti: Emma Hardinge Britten, Cora L. V. Richmond, Adelina Von Vay, Helen Blavatsky – štiri evangelistke nove dobe, svečenice luči duhovne prenove, prerokinje po božji milosti, katerim je usojeno znova prižgati sveti ogenj, ki je že predolgo zatrt v resničnem templju človeštva, človeškem srcu.”

Torej, Adelma von Vay naj bi bila proti koncu 19. stoletja ena izmed vodilnih predstavnic duhovne prenove v svetu, postavljena ob bok Heleni Petrovni Blavatsky, da ne omenjamo drugih dveh predstavnic, ki sta slovenski javnosti manj znani. Kako je potem mogoče, da je skoraj povsem utonila v pozabo, ne le pri nas, ampak tudi širše v svetu? Na to vprašanje je težko odgovoriti, zato pa je morda malenkost lažje na vprašanje, s čem si je Adelma von Vay zaslužila svoje mesto med najbolj izpostavljenimi svetilniki svoje dobe.

V prvi vrsti je to gotovo zaradi tega, ker je napisala skoraj 20 knjig, med katerimi so vsaj tri [Geist, Kraft, Stoff – Studien über die Geisterwelt – Visionen in Wasserglase] med bolj citiranimi v spiritualistični literaturi, ob tem, da je knjiga Duh, sila, snov, kakor pravi Mark Demarest, “edinstven primer numerološke nad-strukture, ki ima zelo malo predhodnikov in zelo malo posnemovalcev”. In gotovo je to tudi zaradi številnih člankov v najbolj odmevnih spiritualističnih revijah tedanjega časa, pa čeprav jih je le redko objavljala sama – večinoma so bili namreč ti članki zapisi njenih spiritualističnih prijateljic/ev na podlagi pisem, ki jim jih je pošiljala.

In vsekakor je to tudi zaradi tega, ker so ji vsi raziskovalci zgodovine spiritističnega gibanja pripisovali vlogo začetnice tega gibanja v kontinentalni Evropi, ker je bila praktično edina, ki je pisala izvorno spiritistično literaturo v nemškem jeziku, in tudi zaradi splošnega prepričanja, da je bilo spitistično društvo v Budimpešti, ki ga je pomagala ustanoviti, med najbolje organiziranimi spiritističnimi društvi v tedanjem času.

Ne nazadnje pa je Adelma v spiritističnih krogih, kakor tudi med splošnim prebivalstvom, slovela tudi kot izjemna jasnovidka in zdravilka ter človekoljubka, ki je svojo spiritistično filozofijo praktično udejanjala v svojem vsakodnevnem življenju in ne o njej zgolj govorila.

Naj bo to za začetek spoznavanja Adelme von Vay dovolj.

Anton Rozman

Sledite nam na naši FACEBOK strani.